Ali je sledenje službenih vozil zakonito? GDPR vodič za delodajalce (2026)
Najpogostejše vprašanje direktorjev pred uvedbo sledenja: »Ali sploh smem?« Kratek odgovor: da — ampak ne kakor koli. Lokacija vozila, ki ga vozi delavec, je osebni podatek, zato veljajo pravila GDPR in delovnopravne zakonodaje.
1. Imej jasen in legitimen namen
Dovoljeni nameni so npr. varovanje premoženja (kraja vozila), organizacija dela (razporejanje ekip), obračun potnih nalogov in varnost delavcev. Ni pa dovoljen splošen nadzor delavca kot osebe. Namen zapiši v interni akt.
2. Obvesti voznike — pisno in vnaprej
Delavci morajo pred uvedbo vedeti: kaj se zbira (lokacija, hitrost, kilometri), zakaj, kdo ima dostop in koliko časa se hrani. Skrivno sledenje delavcev je prepovedano in kaznivo.
3. Zasebne vožnje = zasebne
Če delavec vozilo uporablja tudi zasebno, mora imeti možnost zasebnega načina: delodajalec takrat ne vidi poti, ampak kvečjemu dovoljene skupne podatke (npr. skupne kilometre za obračun bonitete). To je točka, kjer večina sistemov pade — in kjer je Sledio zgrajen pravilno že v osnovi: zasebni način je vgrajen, vsak vpogled mimo njega pa se revizijsko beleži.
4. Dostop in hramba
Dostop do lokacij naj imajo samo pooblaščene osebe (ne »vsi v pisarni«), podatki pa naj se hranijo le toliko časa, kot zahteva namen — tipično 6–24 mesecev za potne naloge oz. po računovodskih predpisih.
Kontrolni seznam za delodajalca
- Interni akt o uvedbi sledenja z nameni in roki hrambe.
- Pisno obvestilo delavcem (in podpis seznanitve).
- Zasebni način za vozila v zasebni rabi.
- Omejen dostop + revizijska sled vpogledov.
- Pogodba o obdelavi podatkov s ponudnikom sledenja.
Opomba: članek je informativne narave in ni pravni nasvet; za konkretne primere se posvetuj s pravnikom ali Informacijskim pooblaščencem.